Za pisanje lepih črk je potrebna natančnost, koncentracija, vztrajnost in samokontrola.

Pa imamo vse to?

Prejšnji teden smo na naši šoli obeležili Teden pisanja z roko 2020, ki ga organizira društvo Radi pišemo z roko.

Pogovarjali smo se o prednostih in slabostih pisanja z roko in pisanja s pomočjo računalnika ter tudi praktično preverili, kakšne so razlike v koncentraciji in pomnjenju besedila, ki ga napišemo z roko, in tistega, ki ga natipkamo s pomočjo tipkovnice. Ugotavljali smo, ali se nas bolj dotaknejo misli, napisane z roko, ali tiste natipkane, in prišli do zaključka, da je sporočilo, napisano z roko, veliko bolj osebno.

Raziskave kažejo, da se pri pisanju z roko vključi 12 možganskih centrov, pri tem pa sodeluje več kot 30 mišic. Pri tipkanju je to število bistveno manjše.

Učenci 6. in 7. razredov so sodelovali na natečaju, ki ga je organizirala Ljudska univerza Ajdovščina. Ker je osrednja tema letošnjega Tedna pisanja z roko »V naši družini pišemo z roko«, so napisali različna sporočila, misli, pisma in voščila, namenjena najpomembnejšim inštitucijam v občini Ajdovščina in Vipava (občina, gasilska postaja, policijska postaja, dom starejših občanov). Ta sporočila so združili v t. i. družinsko knjigo, ki jo je prejela vsaka od inštitucij.

Obljubili smo si, da bomo tipke večkrat zamenjali za list papirja in nalivnik.

Ana Lorger