V soboto, 14. 12. 2024, smo se učenci planinskega krožka podali na naš drugi pohod.
Nadobudni planinci smo se zjutraj ob 8. uri zbrali pred šolo in se z avtobusom odpeljali do
Portoroža.
Čeprav smo se doma prebudili v zasneženo jutro, nas je na Obali pričakalo sonce. Topli
sončni žarki so nas greli le del poti, nato so se skrili za oblake.
Pot nas je iz Portoroža vodila skozi predor Valeta do Strunjana, kjer smo se povzpeli na vrh
klifa, ki je najvišji v vzhodnem Jadranu. Pri strunjanskem križu je bil čas za malico. Imeli smo
res krasen razgled, zato nam je toliko bolj teknila. Z lažjimi nahrbtniki in polnimi želodčki smo
pot nadaljevali do kopališča v Strunjanu.
Ivan, Tilen in Gal so zagnani ribiči in kot se za prave ribiče spodobi, so tudi na planinski pohod
vzeli ribiške palice in jih preizkusili, kjer je le bila prilika.
Pot smo nadaljevali mimo solinskih polij do vasice Pacug. Od tu smo se po strmi poti spustili
v Fieso. Potipali smo morje, vrgli vanj nekaj žabic in se odpravili po strmi poti do Belega križa,
kjer nas je čakal avtobus.
Veseli in polni novih doživetij smo se vrnili domov. Brez rib.
Vesela sem, ko planinski pohod v otrocih pusti sled. Strunjanski križ je po navdihu naslikala
Manca Bolčina.

Mojca Vidmar

[Prikaži kot diaprojekcijo]

1 2 ►