V jutranjih urah smo se z avtobusom odpeljali v Ajdovščino. Od tam smo se povzpeli do Peskarice. Med potjo smo poslušali petje ptic in dišalo je po meti in drugih  rastlinah. Kmalu smo zaslišali žuborenje potoka. Izviral je iz luknje v skali in tekel zraven nas v smeri naše hoje. Drevesa so bila obrasla z bršljanom in skozi njihove krošnje je prodirala svetloba.

Hodili smo v skupinah, se večkrat ustavljali in čakali počasnejše. Ker me je zeblo, sem si med potjo oblekla majico z dolgimi rokavi. Ko smo prišli na razgledni vrh, smo videli Čaven, Kucelj in Staro babo. S peskarice smo imeli lep razgled na Ajdovščino. Ogledali smo si plast zemeljskega površja. Na vrhu je bila zemlja, potem pa vedno več vse večjega kamenja.

S Peskarice smo nadaljevali pot proti izviru Hublja. Hubelj se je iz skal divje iztekal pod most in naprej po strugi. Ob izviru smo  posedli na klopi in pomalicali. Pot smo nadaljevali proti Lokavcu. Ob Lokavščku smo se vračali proti Ajdovščini. Učiteljice so nam povedale, da so se včasih otroci kopali v njem. Čez Škol smo prišli do glavne ceste in pred novo šolo Danila Lokarja počakali na avtobus.

Četudi sem bila na koncu šprtnega dneva utrujena, mi je bil pohod všeč. Želim si, da bi še večkrat šli na tak zanimiv pohod.

Zoja Čebokelj, 5.r