Z učenci 9. razreda smo se v ponedeljek, 14. 10. 2024, odpravili peš na morje. Ker smo ugotovili, da bo pot do slovenskega morja malce predaleč, smo seveda odšli, tako kot večkrat z avtom poleti, v Sesljan. Pot je potekala po kolovozih in stezicah, malce celo po cesti.

Prvo oviro smo uspešno premagali, sklonjeni smo se po kanalu prebili pod avtocesto. Z reko Vipavo »smo opravili na lahko«, saj smo za prečkanje našli most. Z malico smo se okrepčali za vzpon na cerkvico sv. Pavla na Planini. Nato pa je pot postala precej lažja, saj smo se spuščali do reke Branice. Stric google nas je pripeljal do prečkanja reke, kjer ni bilo mostu. Nekateri smo se sezuli in šli bosi čez, nekateri pa so v reko raje zabredli s čevlji. Sledil je vzpon na Kras, nato pa nas je čakalo še precej hoje po ravnem. Utrujeni smo zvečer prišli do hostla v Pliskovici. Časovno smo pohod izračunali precej točno, saj so nam ravno takrat pripeljali težko pričakovane pice. Po večerji smo se kar hitro odpravili v postelje.

Prvi dan smo začeli ob 7.30, na cilj pa prispeli ob 17.45. Prehodili smo kar 32 km.

Zjutraj se je bilo treba spet odpraviti na pot. Na utrujena ramena smo si oprtali nahrbtnike in prvi postanek je bila italijanska meja. Sledilo je spuščanje proti Sesljanu. Po 17 km in dobrih 4 urah hoje smo končno prisopihali na cilj – morje. Pogumneži so malce zaplavali, prav vsi pa smo svoje utrujene in ožuljene noge pomočili v hladno morje.

V dveh dneh smo prehodili 49 km, na kar smo prav vsi izredno ponosni. Uspelo nam je priti peš na morje. Bravo mi!

Jasmina LŠ in Pavel M

[Prikaži kot diaprojekcijo]

1 2 ►