Istočasno kot so devetošolci hodili proti morju, smo se osmošolci odpravili na kolesarski izlet, na Rakek. V nedeljo nas je malo prestrašila spremenjena vremenska napoved z možnostjo padavin, ki se ji nismo dali in smo se zato za pot še bolje opremili. Kolesarili smo preko Podkraja proti Bukovju in na poti zamenjali preluknjano zračnico. Nadaljevali preko Ubeljskega, kjer smo na travniku pojedli malico, do Planine, ki nam je postregla s postankom pri graščini Haasberg in strmim makadamskim vzponom. Na Rakeku nas je čakalo kosilo in prijazen sprejem v šolski telovadnici (fantje so bili navdušeni nad njeno velikostjo in igrišči okrog nje). Popoldne smo si pod vodstvom vodnika Jamarskega društva Planina ogledali Planinsko jamo ter se okrepčali s picami. Ker smo imeli še veliko energije, smo nadaljevali z nogometom, harmoniko, plezanjem, pa spet nogometom … in zaspali v najboljši spalnici (sredi nogometnega igrišča). Kljub kratki noči, smo jutro začeli polni energije, najprej s harmoniko, nogometom, kratkim kolesarjenjem in šele nato z zajtrkom. Drugi dan nam je postregel s soncem, čudovitimi razgledi na poplavljeno Planinsko polje ter živo paleto jesenskih barv. Kolesarski vzponi nam niso vzeli motivacije, čeprav smo nekateri čutili posledice aktivnosti prejšnjega dne. Čisto vsi smo zmogli celo pot preko Logatca do Hotedršice in preko Črnega Vrha domov. Na poti smo občutili kaj pomeni vztrajati, se spodbujati in premagati samega sebe. To je gotovo tisto, kar nam bo ostalo od tega izleta za celo življenje. 

Ana Hančič

[Prikaži kot diaprojekcijo]

◄ 1 2