Osnovna šola Col ima že desetletja dolgo tradicijo javnih praznovanj slovenskega kulturnega praznika. Ob teh priložnostih predstavlja tako ljudske kot tudi izšolane likovne ustvarjalce, ki pripadajo šolskemu okolišu. Pripravlja tudi fotografske razstave ter razstave etnografskih predmetov in fotografskega gradiva, povezanega z življenjem in delom ljudi, živečih na tem slikovitem robu Trnovske planote. Vsako leto seveda na teh prireditvah prepevajo tudi pevski zbori, tako tisti, ki prepevajo v okviru šole, kot domači ljubiteljski pevski zbori, ki že desetletja nosijo vlogo generatorja kulturnega življenja v kraju.
Tudi na letošnji prireditvi ni manjkalo glasbe. Nastopil je Moški pevski zbor Razpotje, šolski otroški pevski zbor pod vodstvom Anje Jurca, sedmošolka Sandra Pregelj na violini ter petošolka Katarina Lozar na flavti. Dogodek so popestrili tudi učenci izbirnega predmeta gledališki klub pod mentorstvom Svetlane Bušen. Piko na i je prireditvi dodala slavnostna govornica Marija Bajc, ki je na čuteč in pronicljiv način izrazila svoja razmišljanja o kulturi.
Kot vedno je tudi letošnji kulturni praznik oplemenitila razstava. Letošnja rdeča nit je bila ljubezen, zato so učenci s pomočjo staršev in starih staršev zbrali stare fotografije, povezane z ljubeznijo. Največ je seveda razstavljenih poročnih fotografij, saj so si v tistih davnih časih ljudje tudi fotografiranje privoščili le ob posebnih priložnostih. Najstarejše fotografije datirajo v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno.
Podrobnosti na fotografijah zgovorno pričajo o času, v katerem so nastale. Pripovedujejo o šegah in navadah, ki so povezane s poroko. Na njih razberemo veliko podrobnosti: poročne obleke, ki so jih imele neveste, čevlji, oblačila ženinov, svatov, otrok … Tudi ozadja na fotografijah imajo svoje sporočilo. Vidimo razpokane stene hiš, italijanski napis na tabli nad vrati, voz lojtrnik in starinski avtomobil. Vidimo pa tudi upanja polne poglede ljudi na slikah, ljubezen v očeh mladoporočencev, prešerne nasmehe godcev … Pa čeprav je pod sliko letnica 1926, 1935 ali 1940.
Prti zbiranju fotografij je sodelovala učiteljica Jasmina Likar Štinjek, samo razstavo pa je pripravila in predstavila Silva Karim. Pri tem je vse fotografije s pomočjo računalnika močno povečala in s tem razkrila podrobnosti, ki jih na originalih manjšega formata skorajda ne opazimo.
Fotografije, ki bodo še nekaj tednov na razstavi v šolski avli, pričajo o časih, ki jih ni več. Govorijo o tem, kako drugačni smo postali, saj naš svet ni več samo vsakdanja stvarnost z dnevom in nočjo, soncem in dežjem, zemljo in gozdom ter z ljudmi ki nas obdajajo. Našemu svetu se je pridružil še drugi, virtualni svet in prav neverjetno je, kako je naš vsakdan prepleten z njim.
A ljubezen ostaja enaka. Če je prava, pomeni to čudovito, močno čustvo. Zato, da traja, pa jo je treba negovati, imeti veliko razumevanja, potrpljenja, empatije in vztrajnosti.
Prisrčno vabljeni na ogled razstave v šolski avli, ki je na ogled vsak dan v času pouka med 7. in 15. uro.

Razstavljene fotografije

Silva Karim

[Prikaži kot diaprojekcijo]